V Sp. Dupljah stoji graščina, ki so jo na tem mestu zgradili že v 13. stoletju Dupljanski vitezi. Skozi stoletja je večkrat zamenjala lastnika. Iz 17. stoletja je v njej ohranjen Valvazorjev bakrorez graščine. Leta 1759 je umrl zadnji pomembni lastnik in takrat so popisali vse prostore in tako zapustili dokument, kako je bila zgrajena.

Prva listina, ki omenja Dupljanske viteze iz začetka 13.stoletja. Tako lahko sklepamo, da je bilo v vasi takrat živahno življenje, ki se je odvijalo okoli graščine in cerkve svetega Vida. Dupljanski vitezi se v listinah pojavijo spet čez dobrih sto let, sredi 14.st. Zanesljivo vemo, da so bile posesti in graščina v začetku 15.st. last Ortenburžanov, po njihovem izumrtju Celjskih grofov in kasneje mogočnih Habsburžanov. Vsi ti gospodje so dajali graščino in posestva v fevd in obdelovanje vitezom in ministerialom.

Leta 1511 je močan potres porušil skoraj vse gradove na Kranjskem. Verjetno so takrat dupljansko graščino na novo pozidali. Zanesljivih podatkov o tem sicer nimamo, kar dobro pa poznamo kasnejše lastnike graščine. Naj jih le naštejemo : kranjski plemič Mihael Harree, mestni sodnik, Peter Teufenpacher, mestni sodnik, rodbina Crabath v 17.st., naslednjih sto let družina Posarelli.

Iz konca 17.stoletja je tudi edina zanesljiva grafika, ki so jo izdali Valvasorjevi bakrorezci.. Grafika je bila objavljena leta 1679 v Topografiji dežele Kranjske in kasneje v veliki knjigi gradov. 18.stoletje prinese graščini zapletene nasledstvene boje. Graščina je svoj največji vzpon in ugled doživela v času Antona Franca Jožefa Posarellija. Leta 1773 so jo njegovi otroci prodali na dražbi. Takrat je prešla iz plemiških v meščanske roke.

V razpadajočem stanju jo je odkrila družina Mavser in jo po zgodovinskih virih tudi obnovila. Mavserjevi imajo v njej galerijo in muzejski kotiček. Tudi vrt pred graščino so uredili graščini primerno. Pred njenimi glavnimi vrati je vklesan grb dupljanskih vitezov. Ko so člani družine Mauser iz Ljubljane preko oglasa v časopisu pred dobrimi dvajsetimi leti kupili veliko kmečko hišo v Dupljah, niti najmanj niso pričakovali, da so kupili pravzaprav podeželski dvorec, graščino dupljanskih vitezov.

Pri obnovi močno preoblikovane in stilno neizrazite stavbe, so opazili nenavadne sledi na zidovih, stenah, tleh, oknih in pričeli so načrtno raziskovati zgodovino tega dvorca. Stavba takrat spomeniško ni bila zaščitena, nihče se ni zanimal zanjo in brez družine Mauser bi nenavadna zgodba graščine utonila v času zgodovine, kot mnoge podobne podeželske stavbe.